Skoči na vsebino
Nazaj

Digitalni arhiv fotografij z AI za javno upravo in večja podjetja

Mak Kordić •
Digitalni arhiv fotografij z AI za javno upravo in večja podjetja

Organizacija z nekaj deset tisoč fotografijami ima dve težavi: prave ne najde in ne ve, ali jo sme uporabiti. Digitalni arhiv fotografij z umetno inteligenco prvo reši tako, da vsako fotografijo sam označi in opiše. Drugo reši tako, da ima vsaka datoteka ob sebi licenco, datum poteka in pravila dostopa. Za javno upravo in večja podjetja je pomembno še tretje: da AI ostane pod njihovim nadzorom.

Najprej razkritje: OLO je naš produkt. Razvijamo ga pri CNJ Digital za ekipe, ki imajo fotografije raztresene po diskih, e-pošti in datotekah ZIP in ne vedo zagotovo, katere še smejo uporabiti. V tem članku opišemo, kaj digitalni arhiv z AI v resnici naredi, kaj prepusti vam in kdaj OLO ni prava izbira.

Na kratko

  • AI uredi bazo slik. Vsaka fotografija ob nalaganju dobi oznake in opis, iščete pa s svojimi besedami, tudi v slovenščini.

  • AI ureja in ustvarja slike. Spremembo opišete z besedami in dobite novo različico. Nove slike nastanejo iz opisa ali iz vaših fotografij.

  • Nadzor ostane pri vas. Funkcije AI lahko izklopite, datoteke se ne uporabljajo za učenje modelov, strošek AI vidite vnaprej.

  • Pravice so ob datoteki. Vrsta licence, imetnik pravic in datum poteka, z opozorilom pred iztekom.

  • Dostop je sledljiv. Vloge, pravice po mapah in zapis vsakega prenosa.

Kaj je digitalni arhiv in zakaj skupni disk ni dovolj

Digitalni arhiv ali DAM (digital asset management) je sistem, ki fotografije, videe in dokumente hrani skupaj s podatki o njih: kaj je na sliki, kdo je avtor, do kdaj jo smete uporabljati in kdo jo je prenesel. Skupni disk hrani samo datoteke in imena map.

Razlika se pozna pri iskanju. Po oceni McKinsey Global Institute iz leta 2012 zaposleni, ki delajo z informacijami, približno petino delovnega časa porabijo za iskanje informacij. Številka je stara, količina fotografij in videov pa je od takrat samo zrasla.

Pri javnih organizacijah je težava še večja, ker gradivo nastaja desetletja, ljudje pa se menjajo. Fotografija z dogodka je na disku nekdanjega sodelavca, pogodba s fotografom v drugem sistemu, soglasje oseb na fotografiji pa v predalu.

AI uredi bazo slik namesto vas

Največ dela pri vsakem arhivu je označevanje. Prav to je delo, ki ga nihče ne opravi, zato arhiv po dveh letih ni več uporaben. V OLO ga opravi umetna inteligenca:

  • Oznake in opisi. Vsaka fotografija ob nalaganju dobi oznake za to, kar je na njej, in kratek opis v jeziku vaše organizacije. Opisi in ključne besede, ki so že shranjeni v datotekah, se ohranijo.

  • Iskanje s svojimi besedami. Vpišete »otroci na plaži ob sončnem zahodu« in dobite fotografije, ki to prikazujejo, tudi če jih ni nihče označil. Iskanje razume slovenščino skoraj tako dobro kot angleščino.

  • Besedilo in govor. Iskanje zajame besedilo v dokumentih PDF in Office. Video- in zvočne posnetke je mogoče prepisati, iskanje pa odpre posnetek pri sekundi, ko je bila beseda izgovorjena.

  • Osebe in kraji. Podobne obraze OLO združi, da osebo poimenujete enkrat. Fotografije s podatkom o lokaciji se prikažejo na zemljevidu.

  • Dvojniki. Datoteka, ki je že v knjižnici, se ne shrani še enkrat.

Za javni sektor ima opis še eno uporabo. Spletna mesta javnih organov morajo biti dostopna, kar vključuje alternativno besedilo pri slikah. Opis, ki ga pripravi AI, je dobro izhodišče zanj, človek pa ga mora pred objavo prebrati. Več o tem v članku o digitalni dostopnosti.

AI uredi fotografijo, ko mu opišete spremembo

Za manjše popravke ni treba odpirati programa za obdelavo slik ali čakati na oblikovalca. Fotografijo odprete, opišete spremembo, na primer novo ozadje ali drug letni čas, in izberete model.

Vsako navodilo ustvari novo različico v traku pod fotografijo. Primerjate jo z izvirnikom, jo urejate naprej, shranite kot novo datoteko ali zavržete. Izvirnik ostane nespremenjen, kar je za arhiv bistveno: vedno je jasno, katera fotografija je posneta in katera obdelana.

AI ustvari novo sliko iz opisa ali iz vaših fotografij

Ko prave fotografije ni, jo lahko ustvarite. Opišete sliko, ki jo potrebujete, ali kot izhodišče dodate do 16 svojih fotografij. Nova slika se shrani v knjižnico ob vaših fotografijah in si zapomni navodilo, model in fotografije, iz katerih je nastala.

Ta sled ni podrobnost. Od 2. avgusta 2026 velja člen 50 Akta o umetni inteligenci, ki zahteva, da je vsebina, ustvarjena ali spremenjena z AI tako, da je videti resnična, kot taka označena. Fotografija resničnega kraja, ki ji z AI zamenjate letni čas, lahko spada v to skupino. Kdaj oznaka je potrebna, naj presodi vaša pravna služba. Arhiv pa mora znati odgovoriti na vprašanje, ali je slika posneta ali ustvarjena.

Nadzor nad AI: vprašanja, ki jih javni naročnik postavi najprej

Tu se pri javnih organizacijah in večjih podjetjih odloči, ali je orodje sploh sprejemljivo. Odgovori za OLO:

  • Ali lahko AI izklopimo? Da. Vsak delovni prostor sam izbere, katere funkcije vklopi, in jih lahko kadarkoli izklopi. Knjižnica, iskanje po imenih in oznakah, licence in deljenje delujejo naprej.

  • Ali se naše datoteke uporabljajo za učenje modelov? Ne. Datoteke se pošljejo ponudniku AI samo zato, da pripravi zahtevani rezultat.

  • Kam gredo slike pri obdelavi z AI? Za oznake, opise in prevode OLO uporablja OpenAI, za prepise posnetkov Groq. Nekateri ponudniki imajo sedež zunaj Evropskega gospodarskega prostora, prenos pa temelji na standardnih pogodbenih klavzulah. Če vaša pravila tega ne dovoljujejo, AI ostane izklopljen.

  • Kdo sme urejati in ustvarjati slike? Uredniki in skrbniki. Skrbnik lahko AI dovoli samo slike, pri katerih to dovoljuje posebno polje, na primer licenca.

  • Koliko bo stalo? Pred obdelavo vidite, koliko datotek čaka in koliko bo obdelava stala. Mesečno porabo spremljate, dobroimetje pa se dopolnjuje samo do omejitve, ki jo določite.

  • Ali se lahko AI zmoti? Da. Oznake, opisi in spremembe so predlogi, zato jih pred uporabo preverite.

Prepoznavanje obrazov je izjema: poteka na strežnikih OLO in ne pri zunanjem ponudniku.

Pravice in licence: do kdaj smete fotografijo uporabljati

Leta 2018 je Sodišče EU odločalo o primeru, ki ga pozna premalo javnih organizacij. Učenka nemške šole je za referat uporabila fotografijo s turističnega portala, šola pa je referat objavila na svoji spletni strani. Fotograf je tožil deželo Severno Porenje-Vestfalija. Sodišče je v zadevi C-161/17 presodilo, da nova objava fotografije zahteva novo dovoljenje avtorja, čeprav je bila drugje prosto dostopna.

Sporočilo je jasno: »našli smo jo na spletu« ni licenca in javni zavod ni izjema.

V praksi se težave redko začnejo z ukradeno fotografijo. Začnejo se s fotografijo, kupljeno za eno kampanjo, eno državo ali eno leto, ki jo nekdo čez tri leta uporabi znova. Pogoji so v pogodbi, pogodba pa ni ob fotografiji.

V OLO so ti podatki ob vsaki datoteki:

  • Vrsta licence, imetnik pravic in datum poteka. Možnost »neomejeno« se zapiše izrecno, da prazno polje ne pomeni »ne vemo«.

  • Opozorilo pred iztekom. Sami določite, koliko dni prej se pokaže. Oznaka je vidna že v mreži, zato datotek ni treba odpirati ene za drugo.

  • Filter. Z enim iskanjem izpišete vse, kar poteče v naslednjem mesecu.

  • Soglasja oseb. Privolitev lahko hranite v polju ob fotografiji, enako kot licenco.

Pomembna omejitev: OLO prikaže, kar zapiše vaša ekipa. Licenc sam ne preverja.

Kdo kaj vidi in kaj je zapustilo arhiv

Večja organizacija ne potrebuje enega velikega skupnega prostora, ampak pravila.

  • Vloge. Skrbnik, Urednik, Ogledovalec, Gost in Fotograf ali vloge po vaši meri. Za vsako mapo določite, kdo jo lahko gleda in kdo ureja. Novi uporabniki pridejo samo s povabilom.

  • Zgodovina prenosov. Vsak prenos se zabeleži: kdo, kdaj in v kateri velikosti. To velja tudi za prenose prek javnih povezav.

  • Galerije za medije in partnerje. Namesto datoteke ZIP pošljete povezavo z geslom in datumom poteka. Prejemnik ne potrebuje računa, vi pa določite, ali sme prenesti izvirnike, manjšo kopijo ali ničesar.

  • Zunanji fotografi. Nalagajo v svoj zasebni prostor in vam gradivo pošljejo v pregled. Preostale knjižnice ne vidijo.

Ljudje na fotografijah in GDPR

Fotografija, na kateri je mogoče prepoznati osebo, je osebni podatek. Prepoznavanje obrazov gre korak dlje: po uvodni izjavi 51 in členu 9 GDPR gre za obdelavo biometričnih podatkov, ki običajno zahteva izrecno privolitev.

Zato je v OLO prepoznavanje obrazov odločitev skrbnika. Ko ga izklopi, se vsi zaznani obrazi in osebe trajno izbrišejo. Kadar je vklopljeno, pomaga tudi pri zahtevah za izbris: vse fotografije ene osebe najdete v minutah.

Pravne podlage OLO ne izbere namesto vas. To je naloga vaše pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Več v vodniku Obrazi v arhivih fotografij in GDPR.

Kaj še šteje pri večji organizaciji

  • Podatki v EU. Datoteke so shranjene v Evropski uniji, storitev upravlja CNJ d.o.o. iz Ljubljane.

  • Cena na organizacijo. Cene na uporabnika ni. Paket Team vključuje do 25 članov, Business nima omejitve. Cena je odvisna od prostora, uporabe AI in razvoja po meri.

  • Podatki potujejo z datoteko. Naslov, opis, alternativno besedilo, avtor in lokacija se zapišejo nazaj v izvirno datoteko. Če sistem kdaj zamenjate, opisov ne izgubite.

  • Velike datoteke in varnostne kopije. Posamezna datoteka ima lahko do 200 GB. Izvirniki se kopirajo na ločena mesta, izbrisane datoteke ostanejo v košu 30 dni.

  • Prilagoditev. Polja, vloge in opozorila nastavimo po načinu dela vaše ekipe. Povezavo z vašim sistemom ali funkcijo, ki je še ni, razvijemo.

Kdaj OLO ni prava izbira

  • Imate nekaj sto fotografij in enega urednika. Urejen skupni disk bo dovolj.

  • Želite javni cenik in nakup s kartico. Ponudbo pripravimo po kratkem klicu, ker je odvisna od prostora in uporabe AI.

  • Od orodja pričakujete pravno presojo. OLO hrani licence in privolitve, o tem, ali so pravilne in zadostne, pa odločate vi.

Kako začeti

Na kratkem klicu vam OLO pokažemo na fotografijah, videih in dokumentih, kakršne uporablja vaša ekipa. Za predstavitev zaprosite na olo.si ali pišite na hello@olo.si.

OLO je eden od produktov, ki jih pri CNJ gradimo z AI. Če razmišljate o AI v svojem produktu ali procesu, je za prvi korak namenjen paket AI pilot.

Pogosta vprašanja

Kaj je digitalni arhiv oziroma DAM?

DAM (digital asset management) je sistem, ki fotografije, videe in dokumente hrani skupaj s podatki o njih: opisi, oznakami, licencami in pravicami dostopa. Od skupnega diska se razlikuje po tem, da datoteke najdete po vsebini in pri vsaki vidite, ali jo smete uporabiti.

Ali OLO naše fotografije uporablja za učenje umetne inteligence?

Ne. Datoteke se pošljejo ponudniku AI samo zato, da pripravi rezultat, ki ste ga zahtevali, in se ne uporabijo za učenje modelov.

Ali lahko funkcije AI izklopimo?

Da. Vsak delovni prostor lahko obdelavo z umetno inteligenco kadarkoli izklopi. Knjižnica, licence, vloge in deljenje delujejo tudi brez nje.

Ali iskanje z AI razume slovenščino?

Da. Fotografije iščete s svojimi besedami v slovenščini ali angleščini. OLO napiše tudi opise v jeziku vaše organizacije.

Ali moramo slike, ustvarjene z AI, označiti?

Od 2. avgusta 2026 člen 50 Akta o umetni inteligenci zahteva oznako pri vsebini, ki je ustvarjena ali spremenjena z AI tako, da je videti resnična. Ali to velja za posamezno sliko, naj presodi vaša pravna služba. OLO pri vsaki ustvarjeni sliki hrani navodilo, model in izvorne fotografije.

Koliko stane OLO?

Cena je prilagojena organizaciji in ni odvisna od števila uporabnikov. Odvisna je od paketa (Team ali Business), prostora za shranjevanje, uporabe AI in morebitnega razvoja po meri.

Kje so shranjene datoteke?

V Evropski uniji. Storitev upravlja CNJ d.o.o. iz Ljubljane v skladu z GDPR. Pri funkcijah AI obdelavo opravijo zunanji ponudniki, ki so navedeni v politiki zasebnosti.

O tem pišemo. In tudi gradimo.

Rezervirajte klic o vašem projektu

30-minutni sestanek, da razumemo kaj gradite in kako vam lahko pomagamo. Brifa ne potrebujete.

Raje po e-pošti?

info@cnj.si