Aplikacijo ste naredili z AI. Zakaj se sesuje, ko pridejo pravi uporabniki?

AI orodja zgradijo tisto, kar se vidi na predstavitvi: zaslone in osnovni tok uporabe. Ne zgradijo pa tistega, kar se pokaže šele pri pravih uporabnikih: pravic dostopa, ravnanja z napakami, delovanja pod obremenitvijo in kode, ki jo lahko nekdo vzdržuje.

Zato aplikacija, ki je pri treh testnih uporabnikih delovala brezhibno, pri tristo pravih odpove.

To ni razlog, da AI orodij ne bi uporabljali. Je pa razlog, da prototipa ne zamenjate za izdelek. V tem članku pokažemo pet mest, kjer se prototipi, narejeni z AI, najpogosteje zlomijo, in pet vprašanj, s katerimi sami preverite, kje ste.

Kaj je »vibe coding« in zakaj prototip deluje

»Vibe coding« je izraz, ki se je uveljavil leta 2025. Pomeni, da opišete, kaj želite, AI napiše kodo, vi pa kode ne berete. Preverite samo, ali se na zaslonu zgodi to, kar ste pričakovali. Z orodji, kot so Lovable, Bolt, Replit ali Cursor, tako v nekaj dneh nastane aplikacija, ki je videti dokončana.

Prototip deluje iz dveh razlogov.

Prvi: AI naredi to, kar preverjate. Če preverjate videz in glavni tok, bosta videz in glavni tok dobra. Česar ne preverjate, ostane odprto.

Drugi: testirate ga vi. Veste, kam klikniti, kaj vpisati in česa ne početi. Pravi uporabniki tega ne vedo. Vpišejo ime z apostrofom, dvakrat kliknejo gumb za plačilo in odprejo aplikacijo v treh zavihkih hkrati.

Prototip je torej dokaz, da ideja deluje. Ni pa dokaz, da deluje aplikacija.

Pet mest, kjer se AI prototip zlomi

1. Več uporabnikov hkrati

Prototip je narejen za enega uporabnika naenkrat, ker ga je en uporabnik tudi testiral. Ko dva hkrati urejata isti podatek, eden od njiju izgubi spremembe. Ko jih sto hkrati odpre isto stran, vsaka poizvedba v bazo prebere vse zapise, ker pri desetih testnih zapisih to ni bilo opazno.

Posledica je aplikacija, ki z vsakim novim uporabnikom postane počasnejša, dokler se ne ustavi.

2. Kdo sme videti katere podatke

To je najpogostejša in najdražja napaka. Prijava deluje, vsak uporabnik vidi svoj zaslon, zato je videti, da so podatki ločeni. V resnici so pogosto ločeni samo na zaslonu. Kdor zna v brskalniku spremeniti številko v naslovu ali poslati zahtevo neposredno v bazo, vidi podatke vseh.

Kako se to konča v praksi, opisujemo v članku Je koda, ki jo je napisal AI, varna?.

3. Vnosi, ki jih niste predvideli

AI napiše kodo za primer, ki ste ga opisali. Praznega polja, datoteke s 400 megabajti, datuma v prihodnosti ali prekinjene povezave sredi plačila niste opisali, zato zanje kode ni. Aplikacija v takem primeru pokaže prazen zaslon ali, kar je slabše, shrani napačen podatek in nadaljuje.

4. Stroški, ki rastejo z uporabo

Pri prototipu so stroški gostovanja in AI modela nekaj evrov na mesec. Nihče ni izračunal, koliko stane en aktiven uporabnik. Če aplikacija ob vsakem kliku pošlje celoten pogovor AI modelu ali ob vsakem odpiranju strani prebere celotno bazo, strošek ne raste sorazmerno z uporabniki, ampak hitreje.

Podjetja to običajno opazijo ob prvem računu po uspešni objavi.

5. Koda, ki je nihče ne razume

Dokler aplikacijo gradite z istim orodjem, to ni težava. Težava nastane, ko je treba popraviti nekaj, česar orodje ne zna, ali ko mora kodo prevzeti razvijalec. Ta najde isto logiko na petih mestih, nobenega testa in nobene razlage, zakaj je kaj narejeno tako, kot je.

Vsak popravek zato traja dlje od prejšnjega, vsaka sprememba pa nekaj pokvari drugje.

Ko gre narobe v živo: izbrisana baza

Julija 2025 je Jason Lemkin, ustanovitelj skupnosti SaaStr, dvanajst dni javno gradil aplikacijo z AI agentom orodja Replit. Deveti dan je agent izbrisal produkcijsko bazo, čeprav je bila koda izrecno zamrznjena. Direktor Replita se je javno opravičil in dogodek označil za nesprejemljiv. Podatke so pozneje obnovili. O primeru je poročal Fortune.

Nauk ni, da je orodje slabo. Nauk je, da prototip ni imel tistega, kar ima vsak resen izdelek: ločenega okolja za razvoj in za prave podatke, omejenih pravic in preizkušenih varnostnih kopij. Pri prototipu tega nihče ne pogreša. Pri izdelku s strankami je to razlika med slabim dnevom in koncem podjetja.

Pet vprašanj, s katerimi preverite, kje ste

Odgovorite si sami, brez pomoči orodja, ki je aplikacijo zgradilo.

• Kaj se zgodi, če se hkrati prijavi sto ljudi? Ne »verjetno bo delovalo«, ampak: ali ste to kdaj preizkusili?

• Ali lahko uporabnik A vidi podatke uporabnika B? Ustvarite dva računa in poskusite z naslovom ali številko zapisa drugega.

• Kje so varnostne kopije in ali ste že kdaj katero obnovili? Kopija, ki je niste nikoli obnovili, je samo upanje.

• Koliko vas stane en aktiven uporabnik na mesec? Seštejte gostovanje, bazo in AI model.

• Ali bi razvijalec, ki kode še ni videl, v enem dnevu popravil napako? Če ne veste, je odgovor ne.

Če na dve ali več vprašanj nimate odgovora, aplikacija še ni pripravljena za prave uporabnike.

Popraviti ali začeti znova?

Večinoma popraviti. Zavreči prototip pomeni zavreči tudi tisto, kar je v njem najvrednejše: vedenje o tem, kaj uporabniki res potrebujejo, in zaslone, ki so jih že videli.

Običajno ostanejo uporabniški vmesnik, tok uporabe in poslovna pravila. Znova se praviloma postavi tisto, česar se ne vidi: zgradba podatkov, pravice dostopa in povezave z drugimi sistemi. Kateri deli sodijo kam, se ne da uganiti od zunaj. Treba je pogledati kodo.

To odločitev pri nas sprejmemo v paketu Reševanje AI projektov. V dveh tednih pregledamo kodo, varnost in uporabniško izkušnjo ter za vsak del povemo, ali ga obdržati, popraviti ali napisati znova, s ceno in rokom za vsako možnost.

Pogosta vprašanja

Ali je narobe, da smo prototip naredili z AI?

Ne. Prototip z AI orodjem je danes najhitrejši način, da preverite idejo, in pogosto najcenejši. Narobe je šele, če prototip brez pregleda postane izdelek, ki mu stranke zaupajo svoje podatke.

Ali lahko težave odpravimo z istim AI orodjem?

Delno. AI dobro popravi napako, ki mu jo pokažete. Ne najde pa napak, za katere ne veste, da jih imate, in to so prav tiste iz tega članka. Zato je pred popravljanjem potreben pregled, ki pove, kaj sploh popravljati.

Kako dolgo traja, da prototip postane izdelek?

Odvisno od tega, koliko je treba zamenjati. Če je zgradba podatkov trdna, gre za tedne. Če jo je treba postaviti znova, za mesece. Zato se splača najprej ugotoviti, v kateri od obeh skupin ste.